Posvet: Dediščine mesta - 18.10.2018

18.10.2018, četrtek / 10:00 / Vetrinjski dvor

Posvet nastaja v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani z Društvom Hiša!, Muzejem narodne osvoboditve Maribor in Rajzefibrom.

Tradicionalno se je kulturna dediščina v Sloveniji in Mariboru vezala na nacionalne mite ali pa na regionalne etnografske raznoličnosti. Izhodišče našega posveta je, da je dediščin v Mariboru in okolici več in so bolj pestre, kot jih uspejo zabeležiti registri v muzejih in zavodih. Zatorej je treba pravilno vstavljati v turistične proizvode.

Polje kulturne dediščine v Mariboru določajo številne družbene opozicije: topografsko-socialna (mesto-predmestje-podeželje), generacijska (štirje politično-ekonomski sistemu v 20. st.), etnična, razredna in institucionalna (državno-lokalno-civilno). Vsaka od teh opozicij ima ali je imela svojo človeško organizacijo, ekonomijo, kulturne mreže, ideologije, identitete in stile – svoje kulturne dediščine. Dediščine danes niso samo politični, ampak tudi gospodarski projekti družb. Spominske ustanove, klubi, delavnice, storitve in znanja mesta se po svetu integrirajo v turistične industrije. Organizatorji se sprašujemo, kako zastaviti razmerje med "domačijskim" ali integrativnim namenom in na drugi strani tržnim namenom ("izvozom dediščine")?

Na posvetu bodo sodelovali: 

  1. Peter Simonič - Kulturna dediščina v mariborskem turizmu
  2. Jerneja Ferlež – Kulturna dediščina vsakokratnih vsakdanjikov
  3. Nežka Struc in Rajko Muršič – Dediščinjenje mestnih izkušenj
  4. Jože Hudales – Franjo Baš in predstavitev lokalne industrijske dediščine
  5. Zlatko Jesenik – Splavarjenje nekoč in danes
  6. Stane Kocutar – Urbana dediščina trte in vina v Mariboru
  7. Maja Vintar – Cona Tezno – včeraj, danes, jutri
  8. Maja Godina Golija – Mariborski otok – Neizkoriščena dediščina za razvoj mariborskega turizma
  9. Mateja Ravnik, Mojca Jančar in Vid Kmetič - Ulrik III. Mariborski, ministerial na gradu Marchburch
  10. Boris Hajdinjak - Od Iserlajna do Rosnerja - judovska dediščina v Mariboru
  11. Lidija Pliberšek – Pokopališče kot kulturna dediščina
  12. Zora Jurič – Mariborska trafika ob Glavnem mostu
  13. Mojca Kasjak – Prebujanje spečega velikana
  14. Vlasta Stavbar – Kulturna dediščina mesta Maribor v UKM
  15. Mirjana Koren – Trajnostno upravljanje z zbirkami PMM
  16. Vlasta Čobal Sedmak - Spoznaj, varuj, hrani - Kako motivirati otroke, da skrbijo za svet okoli sebe?
  17. Andrej Gulič – Pohorje in Kozjak: prvi planinski domovi, koče, zavetišča in letovišča
  18. Jana Voršič – Dediščina v turizmu in turizem v dediščini
  19. Mitja Čander – Evropska prestolnica kulture 2012 in dediščina mesta
  20. Uroš Dokl – Junaki vrednost: Nesnovna dediščina mesta
  21. Brigita Pavlič - Turizem 4.0 – Digitalni možgani in analogna duša
  22. Aleksandra Berberih-Slana – Ne le mesto ob poti

The Heritage of the City

18.10.2018, Thursday / 10:00 / Vetrinjski dvor

Discussion organised by the Faculty of Arts, University of Ljubljana in cooperation with Hiša! Association, the National Liberation Museum Maribor and Rajzefiber.

Traditionally, the cultural heritage in Slovenia and in Maribor has been linked to national myths or to regional ethnographic differences. The starting point of our discussion is that the heritage of Maribor and its surroundings is greater and more varied than the registers in museums and institutes can record. It is therefore necessary to introduce it into the tourist offer correctly.

The field of cultural heritage in Maribor is defined by a number of societal oppositions: topographical-social (city-suburb-countryside), generational (four political-economic systems in the 20th century), ethnic, class, and institutional (state-local-civic). Each of these oppositions has or has had its own human organisation, economy, cultural networks, ideologies, identities and styles - its own cultural heritage. The recognition of such multifaceted heritage today is not only a political, but also an economic project of societies. Cities around the world are integrating their memorial institutions, clubs, workshops, services and know-how into tourist industries. The organisers of the discussion ask how to position the relationship between the domestic or integrative purpose, on the one hand, and the market purpose, the exporting of heritage, on the other?

Experts from the fields of sociology, anthropology, literature, museums, journalism and others will participate at the colloquium.