Generacije v gibanju

Vpliv Rajzefirbčnih sprehodov na dobro počutje

Ena najbolj znanih in odmevnih aktivnosti, ki jih program Rajzefiber izvaja, so nedvomno naši tematski sprehodi. Gre za organizirano izobraževanje na prostem, kjer s pomočjo pripovedništva javno predstavljamo ugotovitve, rezultate in podatke svojih raziskav s področja kulturne dediščine, lokalnih mitov, legend in zgodb.

Na ta način udeleženci spoznavajo, ponotranjijo in začnejo spoštovati lastno dediščino, obenem pa krepijo medsebojne odnose in postajajo del širše kulturne identitete mesta.

Vendar pa naši sprehodi prinašajo še nekaj, česar se ljudje pogosto sploh ne zavedajo: pozitivne učinke na duševno, telesno in socialno zdravje.

To potrjuje vse več domačih in mednarodnih raziskav s področij javnega zdravja, nekaj najzanimivejših dejstev pa predstavljamo v nadaljevanju.

Koristi sprehodov:

• Sprehod poveča pretok kisika v telesu, povečuje raven serotonina, dopamina in endorfina ( t.i. hormoni sreče), znižuje raven kortizola in občutek utrujenosti.
• Redni sprehodi vplivajo na izboljšanje kvalitete spanja.
• Sprehodi povišajo kreativno razmišljanje in ustvarjalnost.
• Redna hoja zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni za približno 19 %.
• Pozitiven vpliv na kognitivne funkcija – spomin, pozornost in stimulacijo možganov.
• Organizirani sprehodi zmanjšajo občutek osamljenosti, stresa in tesnobe.
• Velika norveška raziskava je pokazala, da kulturni obiskovalci živijo dlje kot tisti, ki se kulture ne udeležujejo (povzetek raziskave).

V kolikšni meri pa omenjena dejstva veljajo za RF sprehode in Festival sprehodov, bomo merili v prihodnjih mesecih. S projektom Generacije v gibanju: Festival sprehodov za vitalnost uma in telesa želimo ugotoviti, kako naši sprehodi, in posledično kulturna dediščina, vplivata na dobrobit posameznika in družbe. Da pa ne bomo počivali na ustaljenih lovorikah, bomo model razširili in ga prilagodili za novo ciljno skupino – mladi in družine. Na ta način bomo lahko celoviteje vrednotili vplive naših sprehodov na javno zdravje različnih skupin.

Verjamemo, da lahko kulturna dediščina postane pomemben del sodobnega življenjskega sloga, ne nekaj, kar občudujemo od daleč, ampak nekaj, kar aktivno živimo in delimo. Z našim projektom želimo dokazati prav to in obenem ustvariti priložnosti za bolj povezano, zdravo in vedoželjno skupnost.

Sodelavci projekta: dr. Katja Košir, dr. Sara Tement, študenti psihologije Filozofske fakultete Maribor UM, Centri za krepitev zdravja.

Sofinancer: Ministrstvo za kulturo RS