Živa dvorišča vabijo k sodelovanju

Živa dvorišča vabijo k sodelovanju

Živa dvorišča vabijo k sodelovanju 

Res, da je še zima, čakamo na tople dni in na odobritve razpisov. Pa vendar – zdaj je pravi čas za setev.

Zato tudi ekipa Živih dvorišč ne spi, ampak vas prav lepo vabi k sodelovanju: iščemo mariborska dvorišča in regionalne ustvarjalce, ki bi želeli skupaj z nami te edinstvene prostore mesta vsaj začasno (ali trajno) spreminjati v žive prostore srečanja in ustvarjanja.

Vabljeni vsi prebivalci in uporabniki dvorišč, ustvarjalci, pripovedovalci, umetniki in profesorji, arhitekti, vrtnarji, kuharji, etnologi in psihologi pa vsi ostali, da se do 20. 2. 2024 prijavite preko spodnjih prijavnih obrazcev.

prijava DVORIŠČA: obrazec.

prijava SOUSTVARJALCI: obrazec.

Pozor: Iščemo dvorišča tudi izven centra mesta! 

Za vsa morebitna vprašanja nam z veseljem pišite na katja@ziva-dvorisca.si.

Na živa Mariborska dvorišča!

Festival sprehodov – poziv za prijavo tematskih sprehodov

Festival sprehodov – poziv za prijavo tematskih sprehodov

Poziv za prijavo tematskih sprehodov na Festival sprehodov

𝐒𝐚𝐣 𝐧𝐢 𝐫𝐞𝐬 – 𝐩𝐚 𝐣𝐞! Leto je naokoli in spet smo tu! S pozivom, da prijavite svoj tematski sprehod na letošnji 𝟕. 𝐅𝐞𝐬𝐭𝐢𝐯𝐚𝐥 𝐬𝐩𝐫𝐞𝐡𝐨𝐝𝐨𝐯. Ta bo v letu 2024 potekal med 𝟐𝟐. 𝐢𝐧 𝟑𝟎. 𝐦𝐚𝐫𝐜𝐞𝐦.

Vse kar morate storiti je, da nam do 𝟐𝟓. 𝐟𝐞𝐛𝐫𝐮𝐚𝐫𝐣𝐚 na elektronski naslov 𝐢𝐧𝐟𝐨@𝐫𝐚𝐣𝐳𝐞𝐟𝐢𝐛𝐞𝐫.𝐬𝐢 pošljete prijavo sprehoda, ki bi ga radi predstavili na našem festivalu.

Vse kar potrebujemo od vas je:

Naslov sprehoda.
Kratek opis sprehoda (do 800 znakov s presledki) v slovenskem jeziku, če bo tematski sprehod izveden še v katerem drugem jeziku, pa tudi opis v tem jeziku.
Fotografijo, ki po vašem mnenju najboljše predstavi sprehod (fotografija naj bo v ležečem formatu z resolucijo vsaj 72 dpi.).
Okvirni termin, v katerem bi radi izvedli vaš tematski sprehod.
Vaše kontaktne podatke (ime in priimek, elektronski naslov in telefonsko številko).

Za dodatna pojasnila smo na voljo!

Rajzefirbčno čakamo na vaše prijave!

Foto: Dolar Media

Otvoritev Paviljona miru in sožitja

Otvoritev Paviljona miru in sožitja

Otvoritev Paviljona miru in sožitja

S slavnostno otvoritvijo Paviljona miru in sožitja se je zaključil projekt »Naj dvorišče ne bo parkirišče«.

V petek, 24. novembra 2023, se je na dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor zgodil prav poseben dogodek – otvoritev Paviljona miru in sožitja.

Vsak obiskovalec je na otvoritvi prejel sadiko zimzelene rastline, ki jo je v znak miru in sožitja posadil v sam paviljon. Tiste, ki jih je zanimal potek gradnje, so si jo lahko ogledali na projekciji ali pregledali foto-dokumentacijo zadnjih podvigov v sklopu Živih dvorišč (projekt Skupaj gradimo prostor in Naj dvorišče ne bo (le) parkirišče). Kljub dežju, so se dogodka udeležili tudi strokovnjaki s področja urejanja prostora, katerim so obiskovalci lahko postavili vprašanja in debatirali o pomenu dvorišč za mestno identiteto.

Zeleni paviljon – Growroom je nastal v sklopu projekta »Naj dvorišče ne bo parkirišče«, kateri se osredotoča na pomen dvorišč v starem mariborskem mestnem jedru in na njihov potencial za širjenje pozitivnih vplivov preko svojih meja.

Živa dvorišča by Hiša! že dolga leta oživljajo mestna dvorišča, saj se zavedajo, da le-ta s svojim edinstvenim karakterjem in velikim deležem v mestni krajini, igrajo ključno vlogo pri oblikovanju identitete mesta, gradnji skupnosti in izboljšanju kakovosti bivanja. Ozelenitev dvorišč prispeva k zmanjšanju učinka urbanega toplotnega otoka, ohranjanju biotske raznovrstnosti v mestnem okolju, zmanjševanju hrupa ter pomembno prispeva k zmanjšanju onesnaženosti zraka, ki ga dihamo v mestih.

O projektu:

V poletnih mesecih je društvo Hiša! izvedlo javni poziv, s katerim je iskalo mariborsko dvorišče, na katerem se bo vzpostavil leseni paviljon (danes Paviljon miru in sožitja). Po temeljitem pregledu vseh prispelih prijav, je strokovna komisija največ točk dodelila dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor, ker je tudi javno dostopno, kar povečuje njegov motivacijski potencial in vpliv na lokalno skupnost.

Konec oktobra so organizirali javno tribuno, na kateri so skupaj z gosti iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, Prostorož, IPoP – inštitut za politike prostora in Korimako razpravljali o pomenu in vlogi dvorišč v mestni krajini.

Pogovor se je snemal in je širši javnosti dostopen TUKAJ.

Foto: Jan Dolar – Dolar media

Paviljon miru in sožitja:

Na dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor je društvo Hiša! skupaj s prijatelji in interdisciplinarno skupino strokovnjakov zasnovala ureditev, ozelenitev ter gradnjo lesenega paviljona * Growroom, povzetem po danskem modelu Space10 CC (povezava).

Paviljon so simbolično poimenovali Paviljon miru in sožitja in izraža njihov odločen NE nasilju in vojnam po svetu in jasen in glasen DA najbolj trajnostnemu načinu sobivanja – simbiozi.

Vabijo vse, da si paviljon ogledate in med njegovimi zelenimi prstani najdete prostor za senco in hlad, mir ter kontemplacijo, spomladi pa tudi kaj okusnega za pod zob.

Foto: Jan Dolar – Dolar media

* Predlog Growroom ponuja trajnostno rešitev za pridobivanje sveže hrane v mestnem okolju, spodbuja k urbanemu vrtnarjenju ter ozelenjevanju in s tem prehaja v območje prostorskega načrtovanja – ustvarja zeleno oazo v sicer sivem okolju in omogoča trajnostno rabo prostora in spodbuja lokalno samooskrbo. Iz arhitekturnega vidika njegova inventivnost izhaja iz modularne zasnove, ki se lahko prilagaja različnim prostorskim danostim – primerna je tudi za majhne površine kot so strehe garaž, parkirna mesta ipd. Zelen paviljon je sestavljen iz štirih nivojev, ki ustvarjajo krožni vrt v notranjosti objekta. Leseni elementi so zasnovani tako, da omogočajo dostop svetlobe in zraka do rastlin. Skupnostni pristop in uporaba odprtokodne tehnologije pri gradnji objekta Growroom omogočata dostopnost in uporabnost ideje širši skupnosti.

Koristi zelenitve:

  • pripomore k čistejšemu zraku,
  • podaljšuje čas odtoka meteorne vode in čistijo vodo,
  • daje senco in ohlaja ozračje,
  • zmanjšuje moč vetra,
  • zakrivajo nevšečne poglede in oblikujejo krajino,
  • povečujejo vrednost nepremičnin in sosesk,
  • v urbana naselja vnesejo naravne elemente in živalske habitate,
  • vse naštete koristi pa povečajo kvaliteto bivanja človeka v mestu.

Priročnik za ozelenitev dvorišč.

Foto: Jan Dolar – Dolar media

VEČ INFO: Katarina Kušar – 040 221 688

“Naj dvorišče ne bo parkirišče” sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor in Evropska Unija ter poteka v organizaciji društva Hiša!. Sponzorirajo ga Dandelion, mala vrtna delavnica, Tlakovci Podlesnik, Korimako in Thriving Communities.

Društvo Hiša! v knjigi Adventures in Small Tourism

Društvo Hiša! v knjigi Adventures in Small Tourism

Delo društva Hiša! predstavljeno v knjigi Adventures in Small Tourism

Knjiga z naslovom 𝐀𝐝𝐯𝐞𝐧𝐭𝐮𝐫𝐞𝐬 𝐢𝐧 𝐒𝐦𝐚𝐥𝐥 𝐓𝐨𝐮𝐫𝐢𝐬𝐦 se osredotoča na kreativna turistična doživetja v manjšem obsegu in raziskuje priložnosti za opolnomočenje lokalnega prebivalstva s pomočjo vsebin, ki temeljijo na skupnosti. Z različnimi zgodbami in študijami iz različnih držav (tudi Slovenije, natančneje Maribora), knjiga predstavlja zgodbe prebivalcev in obiskovalcev, ki skupaj soustvarjajo prostor – na sprehodih in delavnicah, v gastronomiji in umetnosti, na festivalih, tržnicah in drugje.
𝐌𝐚𝐭𝐞𝐣𝐚, 𝐊𝐚𝐭𝐣𝐚 𝐢𝐧 𝐕𝐢𝐝 so opisovali, kako in na kakšen način v praksi povezujemo različne segmente lokalnega prebivalstva s pomočjo kulturnih in kreativnih vsebin, kateri so izzivi, s katerimi se dnevno soočamo, kako efektivno soustvarjamo prostor in kakšen je (naš) vpogled v prihodnost.
Če vas zanimajo primeri dobrih praks s področja kreativnega turizma, lahko od 15. 10. 2023 naprej kupite knjigo TUKAJ.
Hvala avtorici knjigeKathleen Scherf, za priložnost in sodelovanje. 
Zaključen Mladi festival sprehodov 2023

Zaključen Mladi festival sprehodov 2023

Zaključen Mladi festival sprehodov 2023

V soboto, 30. septembra, se je zaključil Mladi festival sprehodov 2023. Tudi letos smo tri dni uživali ob sprehodih, ki so jih pripravili in izvedli učenci in učenke, dijakinje in dijaki, in se naučili marsikaj novega. Pričeli smo z lectarji in medičarji, nato spoznavali like iz Partljičeve knjige Ljudje iz Maribora, Prvo gimnazijo pa rešili starodavnega prekletstva. Marsikaj smo slišali tudi o strpnosti, in to v slovenjegoriškem narečju, nato pa obiskali Sv. Duh na Ostrem vrhu. Malečnik in Gorca sta nas pričakala obsijana s soncem, festival pa smo zaključili na otroških igralih na desnem bregu.

Na Mladem festivalu sprehodov je s sodelovalo 16 učenk in učencev ter 9 dijakov in dijakinj s petih osnovnih in ene srednje šole, sedem sprehodov, ki so jih pripravili, pa je obiskalo preko sto obiskovalk in obiskovalcev. Njim smo še prav posebej hvaležni, saj bi se drugače sprehajali sami.

Hvala pa seveda tudi vsem medijem, ki ste o nas poročali – nedvomno ste prispevali k uspešni udeležbi na festivalu.

 

Foto: Dolar Media

Končan je Festival sprehodov 2023

Končan je Festival sprehodov 2023

Konec Festivala sprehodv 2023!

V soboto 1. aprila se je v poznih popoldanskih urah zaključil 6. Festival sprehodov, ki ga organizira Rajzefiber, program Društva Hiša!

V devetih festivalskih dneh se zvrstilo 24 različnih tematskih sprehodov – dva smo morali žal zavoljo bolezni odpovedati – in dve okrogli mizi. Z obiskom smo izjemno zadovoljni, saj je festivalske dogodke obiskalo skoraj 700 obiskovalk in obiskovalcev.

Ob koncu festivala smo tradicionalno podelili tudi festivalske nagrade:

Rajzefirbčni špancirštok za največ obiskanih sprehodov smo letos podelili Tatjani Fuhrmann, ki se je udeležila kar devetih festivalskih sprehodov.

Rajzefirbčni šuh, nagrado za najbolje ocenjen sprehod s strani obiskovalk in obiskovalcev, je prejel sprehod Skrivnosti belega monolita pod Pekrsko gorco. ki ga je izvedel Andrej Geržina.

Rajzefirbčni šniranc,“nagrado” namenjeno, po mnenju obiskoval in obiskovalcev festivala, predelu, ki mestu ni v ponos, pa je že četrto leto zapored “prislužilo” Melje.

Tako, festival je za nami, mi pa se že oziramo proti jesenskemu Mlademu festivalu sprehodov. Na njem bodo svoje sprehode in videnje mesta predstavili mladi. Navsezadnje radi rečemo, da prav na njih stoji svet. 

Radi bi se zahvalili vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki so pomagali pri izvedbi festivala, sprehajalkam in sprehajalcem za izjemne sprehode ter seveda vsem obiskovalkam in obiskovalcem. Brez njih bi se po mestu sprehajali sami.