Aktualni sprehodi

Nekdanje predmestje na desnem bregu Drave, najprej kmečko, nato delavsko in z nič manj bogato zgodovino kot jo ima Maribor.

Mariborski “meščani” so dolgo časa gledali na Studence kot na čisto navadno “pretepaško gnezdo”, a v resnici lahko rečemo, da so Studenci v mnogo čem podobni Mariboru. Iz pretežno ruralnega predmestja so se s prihodom železnice razvili v industrijsko.

Sprehod Studenci, ta slovita predmestna vas bo popeljal skozi zgodbe ter zgodovino mariborskega “Bronxa” in skoraj zagotovo izveste o “Prundorfu” kaj novega in zanimivega.

Maribor, mesto, položeno ob reko Dravo, na skrajnem robu alpskega in prvih začetkih panonskega sveta, med Pohorjem, Kozjakom in Slovenskimi Goricami, na meji slovanskega in germanskega, nemirno mesto, ki pod navidez zaspano površino vedno brbota. Sem so prihajali in iz njega odhajali, ga spreminjali, se mnogi vanj zaljubljali, mu dali nekaj svojega, del njega pa v srcu ponesli v svet. Maribor, mesto, ki se zdi včasih po robovih nekoliko okrušeno, občasno zaspano, a nikoli sivo in dolgočasno, mesto, ki so ga izoblikovali takšni ali drugačni vetrovi, nevihte in viharji stoletij. Maribor, mesto na prepihu zgodovine.

Veliko jih je. Več mostov imamo kot v avstrijskem Linzu, a vseeno manj kot lepotica ob Donavi, Budimpešta. Tokrat se bomo skupaj sprehodili pod mostovi in slišali marsikatero zanimivost o gradnji, dogodkih, imenu in zakaj so za mesto bili, so in bodo pomembni. Vam je znano, da je prvotni leseni most čez Dravo služil svojemu namenu več kot 700 let? Ali morda veste, da je mariborski železniški most največji in najstarejši ohranjeni železniški most v Sloveniji? Da je po našem starem ali rdečem mostu potekala ena najpomembnejših prometnih povezav v Avstro-Ogrski monarhiji, državna cesta med Dunajem in Trstom?
Vse to in še veliko več nas pričakuje, ko se bomo spustili k Dravi in si od blizu pogledali nekaj naših mostov.

Odkar se je Ante Šimundža vrnil domov, se je v mesto vrnil tudi nogometni optimizem. Olje na ogenj je v zadnjih tednih prilil še turški investitor in v Mariboru nekje v daljavi znova odzvanja himna Lige prvakov, Fuzbal pa je spet postal osrednja tema pogovorov.

Naše mesto se hitro zapali, mariborski “DNK” je specifičen, česar se je dobro zavedal Zlatko Zahovič, ko je tvoril zadnje velike uspehe mariborskega nogometa. A zgodba o mariborskem nogometu se je začela veliko pred tem.

Na turi se bomo sprehajali po mestu in po nogometni zgodovini, ne samo kluba NK Maribor, pač pa bomo preigravali med dogodki, ki so botrovali njegovi ustanovitvi ter med aferami, uspehi, lokalnimi derbiji in spomini povezanimi z našimi klubi in občasno tudi z reprezentanco.

Tokratna Fuzbal tura bo na sporedu točno teden dni pred pričetkom Evropskega prvenstva, na katerega bo po 24. letih Slovenijo znova popeljal Matjaž Kek.

Vsako mesto ima svoje urbane legende – po večini so popolnoma izmišljene ali kvečjemu polresnične. Pa čeprav so nekatere zasidrane v zavest prebivalcev tako zelo, da so se o njihovi “verodostojnosti” z vami pripravljeni skregati “na smrt”.
Maribor seveda ni nikakršna izjema. Tudi mi imamo mestne “resnice”, ki jih nekateri jemljejo za suho zlato. Imajo pa (vsaj nekatere) svoje ozadje in razlago, kako so nastale ter si počasi utrle pot v mestno “zgodovino.”

Pravijo, da se v življenju ni moč izogniti le dvoje stvarem: davkom in smrti. Glede plačevanja davkov sicer to ne drži najbolj, so taki, ki se jim izmikajo zelo uspešno, smrti pa po doslej znanih podatkih ni ubežal še nihče. Pokopališča so neme priče časa, pomnik zgodovine, pa tudi odraz sprememb in lahko rečemo, da je na pokopališčih zapisano življenje mesta.
Na sprehodu po treh delih pobreškega pokopališča boste spoznali tri zgodbe znanih, malo manj znanih in popolnoma neznanih ljudi, ki so našli svoj poslednji dom na Magdalenskem, Mestnem in Frančiškanskem pokopališču.

Za Maribor sicer velja, da je mesto vina, navsezadnje raste na Lentu tudi najstarejša vinska trta na svetu, okoliški grički pa so prekriti z vinogradi, a v mestu je bila v preteklosti zelo razvita tudi pivovarniška dejavnost. Ko so se izboljšale prometne povezave in je v mesto pričelo prihajati vse več ljudi, so si le-ti poleg tradicionalnega vina zaželeli, predvsem v poletnih mesecih, tudi osvežitve drugačne vrste. Pivo se je varilo v samem centru mesta že v prvi polovici 18. stoletja, mestni pivovarji pa so vedno veljali za najbolj čislane meščane, eden izmed njih je postal celo župan.

Med obvezne plese “mariborske folklore” zagotovo spada šimfanje. Vendar mariborsko šimfanje ni nekaj slabega, prej nasprotno. Šimfanje je izraz popolne predanosti in ljubezni do svojega mesta in bolj kot ga imamo radi, bolj ga šimfamo.
A pozor! Šimfamo lahko le Mariborčani, drugim obiranja našega mesta nikakor ne dovolimo. Na Šimfturi se bomo skupaj sprehodili po nekaterih “nevralgičnih točkah”, ki jih v Mariboru nikoli ne zmanjka, in jih obdelali na naš, mariborski način.

O Mariboru in Mariborčanih kroži veliko urbanih legend in klišejev. Nekaj od tega drži, marsikaj pa je privlečeno za lase, a zvenijo kljub vsemu dobro – čisto po mariborsko. Sprehod z naslovom Maribor – metropola se dotika prav teh skritih zgodb o mestu in njegovi preteklosti, tistih, ki Maribor delajo takšnega kot je. Nekoliko robatega in okrušenega po robovih, a ga imamo prav zaradi tega še toliko bolj radi.
Lahko bi rekli da ima Maribor vse kar imajo veliki, morda celo še več, a na naš, mariborski način. Prepričani smo, da boste po koncu sprehoda Maribor – metropola to spoznali tudi vi.