Zgodovina o Festivalu sprehodov

Zgodovina o Festivalu sprehodov

Zgodovina o Festivalu sprehodov

Kako priti do zgodb o mestu, ki so manj znane ali popolnoma neznane širši javnosti? Kdo jih pozna in predvsem kdo jih zna predstaviti drugim – na ulicah in trgih, pod zemljo in nad njo, v zraku, ob reki, na dvoriščih in blokovskih naseljih – tam, kjer so nastale?

Približno tako smo razmišljalo, ko se je porodila ideja o festivalu, ki bi ga ustvarjali prebivalci. Mestne zgodbe, ki jih poznajo, bi sami predstavili na sprehodih po mestu in tako se je leta 2018 rodil naš Festival sprehodov. Na socialnih omrežjih smo objavili “odprt poziv” in že prvo leto je bil odziv dovolj dober, da se je teh sprehodov nabralo za štiridnevni program. Teme sprehodov so povsem poljubne, edino kar je, ne smejo biti žaljive in brez sovražne vsebine, pa tudi po zgodovinski plati morajo »piti« vodo, da ne sproduciramo spet kakšne nove urbane legende, ki nikakor ne držijo, a se zasidrajo v zavest ljudi – podobno oni z govorom Adolfa Hitlerja z balkona Rotovža ali skrivnim tunelom s Piramide.

V svojih začetkih smo gledali na festival kot na nekaj, kar bi popestrilo mestno turistično ponudbo, a smo kaj kmalu ugotovili, da je pravzaprav najprej potrebno mesto in njegove zgodbe predstaviti  prebivalcem samim. In verjemite, najtežje je karkoli o mestu predstaviti domačinom, saj skoraj vsak zase misli, da če kaj pozna, pa pozna svoje mesto. In Mariborčani pri tem nismo nikakršna izjema, morda smo glede tega celo še nekoliko bolj trmasti, češ »saj pa vendar živim v tem mestu«. Predstaviti Maribor Mariborčanom je izziv.

Že naslednje leto je festival trajal šest dni in tako smo že po dveh letih spoznali, da je želja spoznavati mesto in njegove zgodbe med Mariborčani velika. Kaj kmalu so Festival sprehodov prepoznale tudi uradne institucije s področja zgodovine in kulturne dediščine in po samo petih letih prirejanja Festivala sprehodov lahko s ponosom rečemo, da na njemu aktivno sodelujejo tudi muzeji in galerije, Pokrajinski arhiv, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Lutkovno gledališče, Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, Narodni dom, Kulturna četrt Minoriti, Botanični vrt Univerze v Mariboru … Tudi oni so ugotovili, da hranijo na kupe zgodb, ki ne bi bile nikoli predstavljene širši javnosti, pa čeprav bi si to zaslužile, in da je Festival sprehodov prava platforma za to.

Potem pa je prišlo zloglasno leto 2020. Začetek Festivala sprehodov namreč vedno postavimo na konec marca, tako da tudi simbolično predstavlja začetek toplih dni, pomladi, ko se lahko odpravimo na sprehod.

Leta 2020 bi se moral festival začeti 20. marca, trajal pa naj bi celih 11 dni. 12. marca je bila v Sloveniji razglašena epidemija, 16. marca pa popoln “lockdown” in naš pripravljen festival s skoraj petdesetimi različnimi tematskimi sprehodi smo morali odpovedati. Seveda vam je verjetno jasno, da nam je šlo malo na jok, saj je šlo več kot dva meseca dela v nič.  Po prvem šoku, brisanju solz, delu od doma, odpiranju vrat hladilnika 5 krat v eni uri in pridobivanju kilogramov s povprečno hitrostjo 3,5 kg/teden, smo se odločili, da pa poskusimo še enkrat in sicer jeseni, konec septembra. Imeli smo srečo in tako je bil (tudi) naš tretji festival vendarle pod streho. In ker se rado zgodi, da slabe stvari prinesejo tudi kakšno dobro, smo ga vključili tudi v program Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD).

Naslednje leto smo vajo ponovili. Oboroženi z izkušnjami iz leta poprej smo festival sicer iz previdnosti premaknili v april, a so nas tudi takrat doletele kovidne omejitve, zato smo tudi ta festival odpovedali, premaknili na jesen in ga spet prijavili v program DEKD.

Spomladi 2022 nam je končno spet uspelo, da smo lahko Festival sprehodov izvedli v njegovem “domačem”, pomladnem terminu. Smo pa uvedli novost. Že od festivala 2019 se namreč nanj prijavlja OŠ Draga Kobala in pod vodstvom učiteljice Marjetke Berlič vsako leto njene učenke in učenci pripravijo kakšen tematski sprehod in ga izvedejo na našem festivalu. In smo (spet) razmišljali. Vedeli smo namreč, da na marsikateri šoli, bodisi v obliki seminarskih ali raziskovalnih nalog v projektu Mladi za napredek Maribora nastajajo izjemni izdelki s področja kulturne dediščine in naš festival bi lahko bil dobra platforma za to, da učenke in učenci v obliki sprehodov te svoje naloge predstavijo tudi širši javnosti. Zato smo na petem Festivalu sprehodov namenili en dan zgolj šolam. Svoje sprehode so prestavile OŠ Draga Kobala, OŠ Janka Padežnika, OŠ Malečnik in Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem.

Vzporedno s tem pa se je odvijala še ena zgodba. Dober mesec prej smo naš festival prijavili tudi na razpis European heritage stories, ki ga vsako leto razpiše Evropski svet – ker smo dve leti sodelovali na DEKD, smo se nanj lahko prijavili in zgodilo se je nadaljevanje tistega dobrega dela, ki nam ga je prinesel kovid. Od 72 prijavljenih projektov iz 27 držav je bil naš festival eden izmed enajstih nagrajenih zgodb – lansko leto so iz Slovenije poleg nas dobili še nagradi Zavod Dobra pot in Rokodelski center DUO Škofja Loka.

Ker je poleg priznanja bila nagrada tudi finančne narave, smo konec septembra zagnali še en festival in sicer mlajšega brata (ali sestro) Festivala sprehodov – Mladi Festival sprehodov, namenjen zgolj šolam in njihovim sprehodom. Za začetek je bil festival tridneven s sedmimi različnimi sprehodi, za letos načrtujemo štiri dni.

Poleg samih sprehodov pa na Festivalu sprehodov ob večerih prirejamo tudi pogovore s strokovnjaki o temah, ki se tičejo kulturnih dediščin mesta in turizma, predvsem kako ti dve, večkrat (neupravičeno) ločeni panogi povezati. Sodelujemo s strokovnjaki UP FTŠ Turistica – fakulteta za turistične študije Univerze na Primorskem, pa z univerzo v portugalskem Aveiru, Festival sprehodov je bil leta 2020 prepoznan kot »primer dobre prakse« s strani priznane evropske mreže za nesnovno dediščino Interpret Europe, glas o nas pa je segel celo do Tokijske univerze na eni in Kanade na drugi strani sveta.

Vsako leto na festivalu podelimo tudi 3 “nagrade”, saj po vsakem sprehodu obiskovalcem razdelimo kratke anketne lističe.

Nagrado Rajzefirbčni šuh dobi sprehod z najvišjo povprečno oceno, ki  mu jo namenijo obiskovalci.

Nagrado Rajzefirbčni špancirštok dobi sprehajalec oz. sprehajalka, ki se je udeležil-a največ sprehodov.

Rajzefirbčni šniranc pa simbolično podelimo predelu mesta, ki nam – po mnenju obiskovalcev – ni v ponos.

Letošnji Festival sprehodov bo potekal med 24. marcem in 1. aprilom, zato vas lahko na koncu le še povabimo, da nas obiščete.

Program z opisi dogodkov najdete TUKAJ.

Se vidimo v Mariboru!

S KIPARJI PO MESTU

S KIPARJI PO MESTU

S KIPARJI PO MESTU

Sobota, 1. 4. 2023 ob 16.00 

Umetnost v javnem prostoru je nekaj, kar se v teh modernih časih marsikomu zdi kot nekaj povsem nepotrebnega. Javna naročila umetnikom so postala redkost in skulpture, ki krasijo mesto, so povečini iz nekih drugih časov. Z Zalo Zagoršek bomo spoznali slovenske umetnike, ki s svojimi deli krasijo mesto in razgrnili njihove neverjetne zgodbe in številna obdobja, v katerem so dela nastala, ter usmerili pozornost na  umetnost v javnem prostoru v Mariboru nasploh.

Sprehajalka: Zala Zagoršek Golob, dipl. oblik. unik.

Trajanje: 1 – 1,5 ure

SPREHOD PO MEDENEM PARKU POSESTVA SONČNI RAJ

SPREHOD PO MEDENEM PARKU POSESTVA SONČNI RAJ

SPREHOD PO MEDENEM PARKU POSESTVA SONČNI RAJ

Sobota, 1. 4. 2023 ob 13.00 

Skrit kotiček Posestva SONČNI RAJ se nahaja le 4km iz centra mesta Maribor. Lastnik posestva Bogdan Mak vas bo v sklopu vodenega ogleda Medenega parka popeljal do Vodolske smreke, ki je naravni spomenik in je po podatkih Zavoda RS za varstvo narave Maribor v obsegu 3,22 metra, meri pa kar 45 metrov v višino. Stara je najmanj 200 let, njena posebnost pa sta dva vrhova. Predstavil in popeljal vas bo skozi več kot 9500 medonosnih rastlin, permakulturni vrt, zeliščni vrt ter v notranjost čebelnjaka. Ob tem bo beseda tekla tudi o pridelavi in učinkovinah industrijske konoplje, o čebelicah, ob tem pa boste lahko degustirali tudi medove in domače zeliščne napitke.

Na lokaciji sta locirana tudi Fontana vin – Vodole in Zipline Čebelji let. Možnost degustiranja oziroma adrenalinske vožnje je z doplačilom.

Sprehajalec: Bogdan Mak

Trajanje: 1,5 – 2 uri

PO BOBROVIH SLEDEH

PO BOBROVIH SLEDEH

PO BOBROVIH SLEDEH

Sobota, 1. 4. 2023 ob 9.00 

Po stoletjih neusmiljenega preganjanja in lova je bil bober pred dobrima dvema stoletjema v večini evropskih dežel iztrebljen, vrsta pa na pragu izumrtja. V zadnjih desetletjih se s številnimi programi ponovnih naselitev pospešeno vrača v zgodovinske habitate, po naselitvi na Hrvaškem tudi v Slovenijo. Na tej poti uspešno premaguje različne ovire v kulturni krajini in celo rečne pregrade, pred kratki pa se je ustalil v samem centru Maribora. Med tem, ko vrste na naših tleh ni bilo se je naravno okolje zelo spremenilo, bober pa je izginil iz zavesti ljudi. Pozabili smo, kako sobivati s to vrsto, veliko bolj kot izguba naravnega habitata pa bobru povzroča težave izguba »družbenega« habitata. Bobra in njegov pomen v naravi boste lahko spoznali na sprehodu skupaj z Inštitutom Lutra.

Sprehajalci: Martina Vida (Inštitut Lutra)

Trajanje: 1,5 ure

SKRIVNOSTI BELEGA MONOLITA POD PEKRSKO GORCO

SKRIVNOSTI BELEGA MONOLITA POD PEKRSKO GORCO

SKRIVNOSTI BELEGA MONOLITA POD PEKRSKO GORCO

Petek, 31. 3. 2023 ob 18.00 

V neposredni bližini Pekrske gorce je pred nekaj manj kot 40 leti zrasla stavba. Na videz nič posebnega. Tujek sredi polja in ne prav velik arhitekturni presežek. Ker pa knjige ne smemo soditi po platnicah, tudi v tem primeru bistvo prekaša estetske normative. V »monolitu« domujeta dva radia in televizija, ki predstavljajo temeljni kamen osveščenosti prebivalcev severovzhodnega konca naše domovine. Televizija Maribor, ki je lani praznovala 20. rojstni dan, v vaše domove prinaša tudi priljubljene oddaje, kot so: Na vrtu, O živalih in ljudeh, Ljudje in zemlja, Dobro jutro … A da bi spoznali, od kod, te slike prihajajo, je treba pogledali v njegovo radoživo notranjost, se sprehoditi po zavitih in na videz nepreglednih hodnikih, garderobah, sprejemnicah, pisarnah, studiu, delih stavbe brez oken ter na koncu okusiti slastno kavo iz avtomata. Vaš sprehajalec Andrej Geržina, ki hodniški tapison obrablja že skoraj 20 let, vas vabi na enourni sprehod. Obrusite ta monolit z njim.

Sprehajelec: Andrej Geržina (RTV Slovenija)

Trajanje: 1 ura